Kakovost elektrostatičnega razprševanja ni odvisna samo od opreme in standardov upravljanja, temveč tudi od tega, ali premazni material izpolnjuje posebne zahteve za elektrostatično nanašanje. Elektrostatično pršenje zahteva premaze z nizko upornostjo; optimalno velja območje 5–50 MΩ·cm. Upornost premaza ni določena samo z vsebnostjo smole, temveč tudi z izbiro topil. Posledično se v praksi pogosto uporabljajo dodatki topil za prilagoditev upornosti na želeno raven.
Medtem ko so za elektrostatično pršenje potrebni premazi z nizko{0}}upornostjo, imajo številni standardni premazi razmeroma visoko upornost. Za zmanjšanje upornosti se formulaciji premaza običajno dodajo topila z ustrezno polarnostjo.
Hitrost zračnega toka znotraj elektrostatične razpršilne kabine je prav tako kritičen dejavnik. Izpušni sistem kabine je zasnovan predvsem za odstranjevanje hlapov topil, ki nastanejo med postopkom pršenja, pri čemer ohranja njihovo koncentracijo pod spodnjo mejo eksplozivnosti (LEL), da se zagotovi varnost delovanja. Hitrost pretoka zraka vzdržujte med 0,3 in 0,7 m/s, saj lahko prevelika hitrost negativno vpliva na rezultate škropljenja. Izpušni sistem mora biti opremljen z mehanizmom za regulacijo pretoka zraka.
